S kolesom po medvedovih stopinjah

V tokratni epizodi kanala EMTB Nature vas popeljem po krajši varianti znamenitega vzdržljivostnega pohoda Po medvedovih stopinjah. Združil sem kolo in pohodniške čevlje, da vam pokažem dobršen del te poti in divji, neokrnjen svet Kočevskega Roga.

V videu boste videli bogastvo flore ter favne, skrite kotičke, kjer se redko slišijo glasovi ljudi, le šumenje dreves in ptičje petje. Vsak zavoj razkrije nov del neokrnjenega gozda, kjer lahko naletite na sledi medveda, volka, risa, srnjadi…

Kočevski Rog velja za eno najbolj divjih in neokrnjenih gozdnih področij Slovenije.
Kratka varianta poti Po medvedovih stopinjah je idealna za kombinacijo kolesarjenja in hoje. Na poti spoštujemo zaščitena območja in ne puščamo sledov, poudarek je na spoštovanju narave.

Pridružite se mi na kanalu, če vas navdušujejo avanture, skriti kotički narave in praktični nasveti za kolesarske ali pohodniške ture, se naročite na EMTB Nature, pustite všeček in delite video s prijatelji.

Podnapisi: video je opremljen s podnapisi za gluhe in naglušne ter za vse, ki ne razumete slovenskega jezika, saj si le-te lahko avtomatsko prevedete v svoj domači jezik.

#kočevskirog #kočevskojezero #kočevsko #kočevje #rajhenav #lovskivrh #pugled #roškapešpot #potpomedvedovihstopinjah #željne #pofurajmo #lepoteSlovenije #slovenskelepote #slovenia #slovenskelepotice

Pozdravljeni ljubitelji turnega
kolesarjenja in pa narave. Evo, po dolgem času spet zopet na kolesu.
Danes se pa odpravljam v Kočevski Rog malo pogledat to divjino, in sicer se
ravnokar nahajam tukaj ob Kočevskem jezeru. Tukaj bom štartal, tukaj je
start in tukaj bom tudi končal. Se pravi, tukaj bo tudi cilj. Grem na en
tak krog, bi rekel tudi,
po poti Po medvedovih stopinjah, po tej znani poti.
En velik del bom prekolesaril po tej poti, če se bo le dalo. Tam pač ne bom
vozil, kjer se pač ne sme. Tako da nekje po krajši poti bi šel, ki pa je nekje
36 ali 37 km, pa višinskih metrov je nekje 850 m. Tako da me čaka kar ena
taka lepa vožnja. Tukaj zadaj za mano je lepa
kulisa Kočevskega jezera. Ne vem, če vam je znano ampak Kočevsko
jezero se ponaša z eno najbolj čistih vod v Evropi. Tako da to je zelo vabljiv
podatek. Tukaj je tudi urejeno kopališče, tako da je v poletju zelo prijetno. Zdaj na začetku se vozimo po asfaltni
cesti. No, ravnokar pa prihajam na makadamsko
pot. Tu se peljem skozi vas Šalka vas,
proti vasi Željne. No, tukaj pa zopet po asfaltu. Je pa ta pot lepo označena ves čas z
medvedjo šapo, tako da se boste zelo težko izgubili.
Za pot pa obstaja tudi GPS sled, katero sem si tudi snel s
spleta dol, tako da mi bo precej lažje pri orientaciji. No, zdaj smo se pa premaknili dol z asfalta, kar mi je seveda pisano na kožo, tako da
zdaj se začenja lepši del. Smo pa ravno na obrobju
tega Kočevskega Roga, tako da še malo in bomo izven, popolnoma izven civilizacije,
v divjini. Zdaj tukaj na začetku
se ves čas takole vozimo po taki kolovozni poti.
Sicer pa glede na to, da se po tej poti vsako leto
sprehodi, oziroma bi rekel, ni to sprehod, ampak je kar orng pohod, ne vem
okoli 2000 ljudi ali še več. Potem verjetno ne bo težave, če gre tudi
kakšen kolesar po tej poti. Seveda morate vedeti,
da je tu seveda zelo močno področje medveda
in letos oziroma zadnja leta jih je še posebej veliko, tako da je treba biti
pozoren. No, jaz seveda imam s seboj sprej, če mi bo pomagal, če bom dovolj
hiter, je pa že boljši občutek. Ima človek nekako večjo samozavest. No, zaenkrat je pa pot res prekrasna.
Čudovito je. Danes je kar vroč dan, oziroma bo vroč nekje preko 30 stopinj,
tako da tukaj bo kar nekaj gozda in bo nekaj več hladu.
Pa še nekaj je. Morate vedeti, da na tej poti ni povsod dosegljiv mobilni signal, tako da ste res nekaj časa tako rekoč
odrezani od sveta, kar je pa tudi po svoje dober občutek. No, ravnokar sem se priključil zdaj na
makadamsko cesto. Pred tem sem se vozil pa po cesti, ki se ji
strokovno reče umazana cesta, ki pa še vedno paše pod kategorijo cest, po
kateri je dovoljeno voziti se s kolesom po slovenski zakonodaji. No, pa ponovno na makadamsko cesto.
Izgleda, da bo kar nekaj izmenjav med kolovoznimi potmi, umazanimi potmi in pač
tako makadansko cesto. Pa zopet nadaljujemo
po taki umazani cesti. Sicer pa ne vem, zakaj se to pot
ne označi kot dvonamensko pot. Se pravi tako za pohodnike kot za
kolesarje. Poglejte, dokazano je, obstajajo
študije, en kup jih je na internetu, da turni kolesarji ne naredimo nič večje
škode oziroma manjšo kot jo naredijo pohodniki.
Povsem jasno je, da kolesarji tudi ne povzročamo s temi kolesi nobenega hrupa,
nič večjega od pohodnikov. Se pravi, ne motimo živalskega sveta. Tudi turni
kolesarji se, poglejte, na pot ne odpravljamo, ko je deževno, ko
je blato. Torej več ali manj, bom rekel kar 99%
se ljudje odpravljajo na kolesarjenje, ko je podlaga suha. Torej še toliko manj
možnosti za povzročitev škode. Tako, kar pa ravno ni pravilo za pohodnike, ne. Če
si pogledamo samo letošnji vzdržljivostni pohod,
se pravi leta 2025, v kakšnih razmerah je potekal
ta pohod. V popolnem dežju, blatu in kakšni odtisi so se naredili na
poti. Tako da res apeliram na vse, ki skrbijo
za turizem v Kočevju, se pravi na Kočevskem,
da naj razmislijo o tej ponudbi. Če jih kakšen del moti, naj za kolesarje
poskrbijo tako, da se bodo pač tistemu delu izognili. Vav. Takole
smo se spet priključili na makadamsko cesto. Pa spet nazaj
na tako kolovozno oziroma umazano cesto. Kako je lepo tukaj. Kakšen mir. Pa po moje tudi zdaj živali čez dan
spijo, tako da zelo težko bom srečal kakšnega medvedka. Takole se ves čas izmenjujejo
poti, kar pomeni, da je vožnja zelo
raznovrstna.
Do zdaj sem naredil nekje okoli 300 m višinskih metrov. Se pravi, do zdaj je
teren takšen, da se nekaj vzpenjaš, nekaj spuščaš. Razvalina cerkve. Notranjost je zaraščena.
To bi bilo lepo, da bi se vsaj notranjost očistila. Zelo lepo je tukaj.
Pot je pa idealna za nas turne kolesarje. No, takole srečanje s traktorjem sredi
Kočevskega Roga je pa tudi kar doživetje. Zdaj se pa že nekaj časa vozim po
makadamski cesti. Sem pa na višini 700 m. Kar veliko
hlodovine ob cesti. Me prav zanima, kje konča ta bukev, ali v
pečeh ali pa za kakšne izdelke. Je pa tako prijetna temperatura tukaj.
Res krasno. Ko bom prišel v dolino, bo ziher vročina. Tukaj je pa tako idealno.
Pa apeliram na vse vas, če se boste odločili
voziti tu po Kočevskem Rogu, da s seboj vzamete kar zajetno količino
tekočine, ker tukaj ni nekih izvirov, kjer bi si lahko vodo
dotočili. Zdaj se pa že kar nekaj časa vozim
po makadamu. se mi zdi, da že ene par kilometrov. No, zdaj sem zavil na cesto proti
Koprivniku oziroma Rajhenavu. No, zdaj sem se pa makadama znebil in
sem se priključil na tako
umazano cesto. Zdaj se prebijam proti najvišji točki,
kot sem rekel, proti Lovskemu vrhu. Mislim, da je višina 830 m. Trenutno se
pa nahajam na višini 672 m. No, tukaj ta pot, kot vidite tukaj na oznaki, je pa
tudi pot za kolesa. Se pravi, to je
slovenska transverzala. Tako da grem tukaj naprej. Moram pa reči, da sem kar presenečen,
dejansko pozitivno, da je ta pot označena tudi kot kolesarska pot, tako
da res mi ni jasno, zakaj ne bi mogla biti
tale celotna pot ali kratka ali pa dolga varianta. Ne
vem, dolga niti ne vem, ko gre na, se vzpne na Veliki Rog. Tam je
malo težje, ampak vsaj tale krajša pot bi pa dejansko lahko bila vseskozi
označena kot kolesarska pot oziroma pot z dvojnim namenom. Glejte kako je lepo. Vidite znak, ves
čas tudi znak za kolesarsko pot. Lepo. Bravo! Se pa na vrhu nahaja celo ena kmetija. Tukaj je tudi piknik prostor. Lepo. Kar nekaj razgledov. No, zdaj sem pa res na vrhu. Tukaj zgoraj je tudi oddajnik. Točno izpod Lovskega vrha pa je treba iti pač peš. Zdaj ne vem, lahko bi šel tudi po cesti ampak grem kar po tej začrtani
poti. Grem lepo peš, ob kolesu do neke
umazane ceste ali pa kolovoza, potem pa naprej. Vav. Zdaj sem pa iz asfaltne ceste zavil
na to blatno cesto. No, takole, še dobre 3 km me čaka, da sklenem to krožno pot. Moram
reči, da sem parkrat tudi zašel izven poti,
pa nekje sem šel tudi peš, ker pač
je preveč ozka pot. Na koncu koncev
pa nekako vidim, da dejansko to
pot sigurno sestavlja nekje polovica makedanske poti.
Ostalo je pa kolovozna pot, blatna cesta,
nekje pa tudi enoslednica. Tam sem šel peš, da je zadoščeno,
pač po predpisih. Vsekakor pa odlična postolovščina,
pot pa res vrhunska, razgibana. Imamo vse, se pravi vse površine,
tudi seveda nekaj asfalta vmes. En delček. Danes ni bilo nekih takih točk,
razgledov, razen pač tam na Lovskem vrhu, ker pač
se tole vozi, kakor ste videli, več ali manj po gozdu, v divjini,
po neokrnjeni naravi in to je to. To, kar si turni kolesar želi.
Napišite kakšen komentar. Pa seveda glejte, če vam je všeč taka vsebina, se pač
naročite na moj kanal. To vas nič ne stane. To samo pomeni, da takrat, ko
objavim nov video, da dobite obvestilo o tem in ga pač ne boste zamudili. No, zdaj se pa
bližam nazaj v civilizacijo, in sicer
se bom tukaj priključil v
vasico Šalka vas. Tukaj vam bom pa še pokazal v ozadju
to hribovje. Krog je zaključen. Tu sem prišel do Kočevskega jezera. Komot pa lahko rečem, da vsa čast
tistim pohodnikom, ki se odpravijo na ta krog. Tako. Konec je pustolovščine.
Upam, da sem vas z mojim videom prepričal, tako da morda obiščete te
divje kraje. Zaenkrat vas pa seveda pozdravljam.
Do naslednjič. Lepo se imejte, uživajte, pojdite v naravo in lep
pozdrav. [Glasba]